Tokrat nas je obiskal užaloščeni indijanec, ki je zaman iskal ribe v Belem potoku, da bi si pripravil kosilo. Ker je našel namesto hrane le smeti, nas je opomnil, da takšno ravnanje z naravo ne vodi v nič dobrega. Voda je namreč bistvena za življenje, zato jo moramo ohranjati čisto. Indijanec nam je zaupal tudi indijansko modrost, nad katero se je vredno zamisliti.
Ko bo zadnje drevo padlo,
ko bo zadnja reka zastrupljena,
ko bo zadnja riba ulovljena,
takrat bomo ugotovili, da denarja ne moremo jesti.
(Cree Indian Prophecy)
Sklenili smo, da obiskovalca razveselimo in takoj smo se odpravili na delo v treh skupinah. Iz potoka smo po večjih in manjših mukah izvlekli precej stvari, ki nikakor niso sodile v potok ali v njegovo okolico. Da v potoku le niso bile samo smeti je vsaka skupina poročala o zanimivih najdbah (gad, lobanje, ribe …).
Kot se spodobi po vsakem dobro opravljenem delu, smo končali s polnimi trebuhi golaža in sirovih sendvičev.