Moči smo združili člani obeh klanov Katarina, Sonja, Urban in Jasna ter naš voditelj Amadej. Najprej smo se prijavili pod imenom Raki Grabnvalarji, odpisali teoretične teste, ki preverjajo znanje topografije in vrisovanja točk na zemljevid in se na ŽVN-delavnici preizkusili v stezosledstvu, nato pa se okoli desete ure kot ena zadnjih skupin odpravili na pot. Še pred tem nas je Amadej poučil, kako pravilno ravnati ob srečanju z medvedom, čeprav so nam tovrstna območja znana že z nekaterih kraj zastavic. :)
Začeli smo izjemno obetavno, pri iskanju tretje točke pa smo se povezali še s štirimi skupinami, vendar nam očitno ni bilo usojeno, da bi jo našli. Nadaljevali smo pot in se, po tem ko
-smo zgrešili in našli še precej točk;
-smo pobližje spoznali nekatere druge klane;
-nam je noč popestril tudi dež;
-smo korakali po kaki gozdni cesti tiste vrste, ki jim ni videti konca;
-smo izmučeni počivali na nekem mostu in smo punce, kljub hrupu avtomobilov pod nami, v trenutku zadremale;
-je komu tu in tam zmanjkalo tal pod nogami zaradi izjemno razgibanega terena logaških goš;
-smo v temni noči večkrat videli kako sumljivo pojavo, ki je trenutek pred tem še zagotovo ni bilo tam in upravičeno sklepali na medveda;
nazadnje izmučeni in zaspani okoli pete ure zjutraj vrnili na cilj. Odločili smo se za takojšnjo pot proti domu, saj so nas po eni strani naše postelje že obupno pogrešale in nismo imeli srca, da bi podaljševali njihovo trpljenje, po drugi strani pa moramo kot pridni dijaki včasih prekršiti zapoved Gospodovega dne in se učiti celo v nedeljo.
In kaj nam bo z Jakca 2013 najbolj ostalo v spominu?
Katarina: »Spanje na nadvozu.«
Sonja: »Malce, počitek nad avtocesto, posekana jelka.«
Urban: »Neskončne ceste, zelo opazne točke…«
Amadej: »Sam mal, kje sploh smo mi trenutno?«
Jasna: »Skupinsko iskanje tretje točke, potem, ko smo nad njo že zdavnaj obupali.«