Volčiči, tokrat ne bomo tulili v luno...

Je čas, ko skupaj tulimo v luno... vendar luna tokrat ni prava, čeprav bo kmalu polna. V džungli se namreč dogaja nekaj drugega, kar je celo bolj vredno pozornosti volka, kot polna luna. Naš Veliki Tha trpi. Trpi in umira.

Tako kot Mavgli izdira nam - svojim volčjim sestricam in bratcem - trnje iz šap vsakič, ko smo zaradi njih v stiski... ali nas poboža po glavi, kadar trpimo...

... tako se tudi Močne šape ne moremo upreti, ko Akela z bolečino v glasu zatuli, da bi ji prihiteli pomagat tolažit Velikega Thaja, ki je te dni prestrašen in že skoraj do smrti ranjen. Kajti ko se džungla začne po zimskem spanju zopet prebujati in ko se približuje prva polna spomladanska luna, volki vemo, da je prišel spet  tisti čas v letu, ko bo naš Stvarnik džungle  vzel na svoja ramena križ in ga nesel na goro ter se pustil nanj pribiti. Ve, da bo le tako rešil vse džungelske prebivalce njihovih prepirov, trnjev v šapah in srcih ter jih obvaroval pred pogubnimi ovijalkami in človeškimi in Širkanovimi pastmi in prevarami.

Volčiči, dobimo se v SOBOTO ob 10h zjutraj na Frankolovem. Pot Velikega Thaja je večkrat naporna in zato se moramo obuti dobro (v gojzerje), če ga želimo pospremiti vsaj delček. Hrane in pijače ne rabite, saj bomo za to poskrbeli Stari volkovi - sicer pa še tako lačen volk izgubi apetit, kadar je njegov želodec žalosten v njem - zajtrkujte že prej doma.

Zaključimo ob 12h pri Pristovškovemu križu (kjer je sicer tudi izhodišče za Špičast vrh - Kislico). 

Auuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu vam kliče
vaša Akela 

Galerija slik

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.