Tako, pa se je končalo še eno skavtsko leto v Rakovi Stezi 1. Poleg zaključka smo imeli še slovesne obljube, na kar smo se nekako pripravljali skozi celo leto. Začeli smo v soboto, 30.5.2014, na treh lokacijah, kjer smo po vejah krenili na pot z zemljevidom v rokah. Naše poti so se srečale in hkrati zaključile na skupni točki v Sojeku, kjer je sledila namestitev za spanje na velikem seniku.
Po prvem skupnem krogu smo ugotovili, da je vsaka veja med potjo našla nek predmet in del lista, na katerem ni bila razvidna pisava. Po predlogu naših skavtov smo stvari združili in listke segreli s svečo. Prikazala se je beseda v latinščini, ki naj bi pomenila dolino sv. Janeza. Stvar se nam je zdela kar malo čudežna in na ves glas smo začeli klicati besedo v latinščini in pričakovali, kaj se bo zgodilo. Po vztrajnem klicanju se je prikazal zeleni menih, ki nam je pripovedoval o življenju menihov, ki so nekoč živeli na tem področju. Še več o kartuzijanih pa so skavti izvedeli v igri, ki je sledila. Po skupinah so premagovali izzive, odkrivali meniške skrivnosti ter na koncu odkrili veliko sliko Žičke kartuzije. Zeleni menih nam je povedal, da smo zelo blizu tega svetega kraja ter voditeljem zaupal, kako pridemo do njega.
Sledila je večerja in zabavni večer ob ognju. Zabavali smo se ob točkah, ki so jih pripravili naši skavti, prepevali ter se greli ob ognju. Ob koncu večera smo razglasili tudi zmagovalca na stegovskem natečaju za bans. Pred spanjem smo se še zahvalili Bogu za preživet dan in zmolili naše molitve. In napočil je čas zakopavanja v seno, iskanja udobnega položaja za spanje ter poslušanja grozne pripovedi o Zakleti goši.
Novince v četi je pred spanjem čakala še preizkušnja v skrivnostnem gozdu. Vsi so jo uspešno prestali ter tako premagali zadnjo oviro na potki do skavtske rutice. Zdaj je končno nastopil čas sladkega spanja v seniku za celoten steg Rakove Steze. To je bila gotovo ena izmed nepozabnih noči za marsikaterega skavta našega stega, ki je prvič prespal na seniku. Zjutraj je sledila budnica ob zvokih kitare in glasov iz spodnjega hleva.
Dan smo začeli s telovadbo in jutranjim priporočilom našemu Gospodu. Sledil pa je nekoliko neobičajen zajtrk. Voditelji so nam pripravili tri različne zeliščne namaze, ki si jih lahko izdelamo sami doma na preprost način, zelišča za njihovo pripravo pa najdemo kar v naravi. Pojedli smo vse, kar kaže na to, da je bil skavtsko-meniški zajtrk dobro pripravljen. Po zajtrku smo se preizkusili v različnih igrah, v katerih smo spoznali simbol ZSKSS ter se poučili o njegovem pomenu. To nas je pripravilo na pomemben dogodek – skavtske volitve, v katerih smo se odločali o novem znaku Združenja. Vsak član je imel glasovalno pravico in je dobil svoj listič na katerem je obkrožil eno izmed dveh možnosti ter oddal svoj glas v skrinjico.
Kmalu je prišel čas za odhod proti Žički kartuziji, kjer nas je čakal najslovesnejši trenutek skupnega vikenda. Ob prihodu v Žičko Kartuzijo so potekale še zadnje priprave na obljube ter sv. mašo. Mašo je vodil naš duhovni asistent, p. Branko, pridružili pa so se nam tudi starši.
Maša z obljubami je v vsakem prebudila kakšno misel ali skrite spomine na preteklost, zagotovo pa je v vseh pustila poseben pečat. Imeti mašo v cerkvi brez strehe, ob oblačnem vremenu = neprecenljivo. Po maši smo se še posladkali z dobrotami, ki so nam jih pripravili starši. Kmalu po zaključku maše pa tudi nebo ni več zdržalo in namočil nas je dež ter tako preprečil daljše druženje.
S tem je letošnjega skavtskega leta konec. Vidimo se spet na taborih, česar se že zelo veselimo. Do takrat se imejte lepo in pišite nam kaj z morja :)