Razne zgodbe in anekdote o sv. Frančišku Asiškem se po vseh volčjih krdelih prenašajo iz roda v rod. Eno od njih nam je danes povedal Balu in sicer tisto, v kateri je Frančišek od Boga zaslišal posebno navodilo: "Frančišek, popravi mojo Cerkev!"
"No, to pa bo že šlo," si je mislil naš zavetnik in se takoj pridno lotil popravila cerkvice sv. Damjana, ki je bila že vsa v ruševinah. Po njegovem zgledu smo se v zidarskih veščinah danes preizkusili tudi mi.
Čeprav smo zgradili res lepe cerkvice, pa so nam stari volkovi razkrili, da Bog od Frančiška pravzaprav ni pričakoval, da bo popravil cerkev sv. Damijana. Popravil naj bi Cerkev, skupnost ljudi, ker med seboj niso živeli v ljubezni in prijateljstvu. "Lahko tudi mi popravimo Cerkev?" smo se vprašali.
Itak! In zakaj ne bi začeli že na tem srečanju? Lahko bi poskusili "popraviti" oz. graditi naše gruče, naše krdelo... potem pa še naše družine, razred, sosedščino, sorodstvo, nogometno ekipo, ministrantsko skupino, župnijo, šolo, kraj, twirling skupino... in s tem, ko bomo gradili in "popravljali" vse to, bomo pravzaprav gradili tudi Cerkev!
In, kot lahko vidite na slikicah, je bilo "popravilo" gruč in krdela oz. gradnja našega prijateljstva, sodelovanja, zaupanja... danes zelo prijetno, igrivo in tudi sladko! :)