Skavtska metoda

Skavtska metoda temelji na osmih izobraževalnih orodjih. Ta orodja se sicer uporabljajo posamično v drugih izobraževalnih sistemih, vendar je posebnost skavtske metode v tem, da uporablja vse te metode v kombinaciji.

  • skavtska obljuba in zakoni,
  • delo v majhnih skupinah,
  • učenje z delom,
  • osebno napredovanje,
  • simbolna govorica,
  • dejavnosti v naravi,
  • dejaven medgeneracijski odnos,
  • služenje v družbi.

1. SKAVTSKA OBLJUBA IN ZAKONI 
Obljuba je prvi in simbolični korak v procesu samovzgoje. Je osebna zveza pred občestvom in soskavti, da se bomo zavestno trudili, služili družbi in bližnjemu, živeli po skavtskih zakonih in da za to odločitev prevzemamo osebno odgovornost.

Skavtski zakoni so hkrati vodila v vsakdanjem življenju in vodila za osebno rast. Zakone se ne smejo jemati kot spisek prepovedi, pač pa skupaj s skavtsko obljubo oblikujejo zavezanost skavtskemu načinu življenja. Skavtski zakoni so srce skavtske metode.

2. DELO V MAJHNIH SKUPINAH 
Majhna skupina tvori 3-8 članov. V majhni skupini pride posameznih hitreje do izraza in delo v njej spodbuja odprtost in sodelovanje. Posameznik lažje razvije in uporablja svoje talente.
Z delom v majhnih skupinah omogočamo skavtinjam in skavtom:

  • dejaven razvoj osebnih in skupnih sposobnosti na osnovi znanj in spretnosti, izkušenj ter darov vsakega posameznika,
  • ustvarjanje odnosov z drugimi na osnovi medsebojnega zaupanja,
  • izkušnjo timskega duha v skupini,
  • učenje demokratičnega samoobvladovanja v sodelovanju z drugimi,
  • izkušnjo iskanja soglasja in reševanja sporov,
  • izkušnjo izražanja samega sebe in poslušanja drugih,
  • izkušnjo odločanja in sprejemanja posledic odločitev,
  • izkušnjo prevzemanja pobude in prevzemanja odgovornosti za vodenje.

Skavtske veje večinoma sestavlja več kot 8 otrok, zato se tudi znotraj posamezne veje formirajo skupine v kateri je omogočeno delo v manjših skupinah. Pri volčičih in volkuljicah(VV) se skupina razdeli na manjše podskupine imenovane gruče, pri izvidnikih in vodnicah(IV) pa v podskupine imenovane vodi. 

3. UČENJE Z DELOM
Učenje z delom je dejaven proces, ki je uspešen zato ker zajame vse čute. Je način učenja z lastno izkušnjo, ki večinoma sledi razlagi in zgledu, konča pa z razmislekom.  Učenje z delom spodbuja tudi aktiven odnos do življenja in soočanje z izzivi. Omogoča tudi odkrivanje svojih zmožnosti in njihovo uporabo. V družbi smo skavtinje in skavti igralci in ne samo opazovalci.

  • odraža aktiven pristop k izobraževanju, skavti se razvijajo s pomočjo konkretnih izkušenj, ne samo s pasivnim poslušanjem in opazovanjem.
  • omogoča pridobivanje znanja, spretnosti in naravnanosti. Učenje z delom ni omejeno samo na »delo« v smislu praktičnega, ročnega dela, pač pa omogoča učenje tudi naravnanosti. Primer: če želimo skavta naučiti pomena odgovornega sprejemanja, mu damo priložnost, da odgovornost tudi sprejme.
  • odraža praktični pristop skavtstva k izobraževanju v realnosti. Primer: če se pri skavtih učimo vozlanja, se ne učimo tega samo zato, da bi znali narediti nekaj vozlov, pač pa zato, da bi si znali narediti objekt v naravi.

4.SAMOVZGOJA IN OSEBNO NAPREDOVANJE
Osebno napredovanje posameznika je zelo pomembno in pomeni načrtno vzgojo samega sebe ob pomoči voditelja. Skavt se začne zavedati svojih talentov, raste, prevzema odgovornost za dejanja in odločitve, začne z načrtnim delom in svoje znanje posreduje ostalim. 
Obljuba in zakoni so močna sredstva samovzgoje.

5.SIMBOLNA GOVORICA
Simbole bi lahko kratko opisali kot nekaj znanega, kar odraža abstraktno (npr. idejo, koncept).  Skavtinje in skavti simbolno govorico uporabljamo tudi kot učinkovit način sporazumevanja, ki poteka v različnih smereh (med skavti, med voditelji in skavti, med skavti in okolico).
Že samo ime skavt ki je prvotno imelo sicer vojaški pomen (eng.: scout = pomeni vojak izvidnik, oglednik), je simbolno. Na začetku skavtskega gibanja je »skavt« pomenilo samo dečka v starosti izvidnikov (11-17 let), z razvojem skavtstva pa se je razširilo in se uporablja za celotno skavtsko gibanje. Simbolizem pa je ostal pravzaprav enak od začetkov skavtstva. Beseda namreč še sedaj izraža nekoga, ki »išče pot« ali »ki prižiga luč na poti«.
Izražanje s simbolno govorico zajema:

  • besede (pozdravi, klici),
  • dejanja (stisk roke, roke v pozdrav, drža),
  • predmete (kroj, rutica, znaki, razne priponke),
  • obrede (obljube, tradicije skupine).

Nekateri izrazi skavtske simbolne govorice so dogovorjeni:

  • skavtski pozdrav nas povezuje z vsemi skavti in skavtinjami sveta v veliko skavtsko družino, obenem pa nas spominja na skavtsko obljubo. trije iztegnjeni prsti pomenijo trojnost skavtske obljube (dolžnost do boga, do drugih in do sebe), tudi tri skavtske kreposti (odkritost, požrtvovalnost, čistost); palec čez mezinec pomeni, da močnejši varuje šibkejšega; rokovanje z levo roko (pri nas tudi z desno s prepletom prstov) pa tudi bratstvo med skavti (levi roki sta bližji srcu).
  • skavtski kroj je zunanje, preprosto in praktično znamenje pripadnosti nacionalni skavtski organizaciji (ZBOKSS), v našem primeru (enakost kroja mladinskega in odraslega gibanja) tudi pripadnost katoliškemu skavtskemu gibanju in našim skupnim krščanskim vrednotam; opečnato oranžna barva je barva kranjske lilije, kar izraža pripadnost slovenstvu; rutica izraža zavezanost skavtski obljubi in zakonom.
  • Znak ZBOKSS, ki je sestavljen iz stilizirane lilije (odrasli skavti) in deteljice (odrasle skavtinje), izraža povezanost odraslih skavtinj in skavtov Slovenije v veliko skavtsko družino, dve peterokraki zvezdi izražata 10 skavtskih zakonov, tridelnost lilije in deteljice pa tridelnost skavtske obljube.

6. DEJAVNOSTI V NARAVI
Skavti svoje aktivnosti organiziramo v naravnem okolju (gozdovi, planine, morje, travniki, ravnice) ali vsaj kje drugje na prostem (igrišča, parki,).Naravno okolje je idealen prostor za izvedbo skavtskih aktivnosti in odgovarja na potrebo po pustolovščini, razvija občutek za preprostost in pomaga k vrnitvi k temu, kar je v življenju bistveno in resnično. Današnji človek živi bolj kot včasih v okolju, kjer je vedno težje razlikovati med tem kar je bistveno in kaj je nepotrebno.

7. DEJAVEN ODNOS MED MLADIMI IN ODRASLIMI
V odraslem skavtskem gibanju se najdemo različne generacije (21+), ki se trudimo skupaj delovati in se med seboj bogatiti. Iščemo priložnosti za medgeneracijski dialog in se zavedamo da se lahko drug od drugega veliko naučimo. Pomeni tudi aktiven odnos med starejšimi in mlajšimi skavti, ter voditelji in starši skavtov. 

8.SLUŽENJE V DRUŽBI
Aktivno poiščemo potrebe v družbi in nanje aktivno odgovorimo. S tem prispevamo k boljšemu svetu.


Vir: Dvigni peruti, ZSKSS (priročnik za skavtskega voditelja)