Kdo ve, ali bi kdo od bivših in zdajšnjih rdečeoranžnorumenorutkarjev kdaj preživljal dolge večere s prijatelji in kitaro ob ognju, se podil po džungli skupaj s starimi volkovi, sredi noči branil in kradel zastave (in ob tem doživel dogodivščine, o katerih lahko ne-skavt le sanja...), poskusil pečene kobilice, premagoval razdalje z rukzakom na ramenih in rutko okrog vratu, preživel en teden s 3000 skavti iz cele Slovenije na jamboreeju in še in še...
...če ne bi pred dobrimi 10 leti v naše kraje prišel p. Branko, se odločil, da ustanovi nov skavtski steg in nas popolnoma okužil s skavtskim duhom!
Skavti Rakove Steze 1 smo zelo veseli, da so njegovo vsestransko in požrtovalno delo opazili tudi v naši občini. Sam je za intervju povedal, da se je pri skavtih naučil, da župnija ni njegova meja, da bi se vanjo zaprl. Prav tako se ne »zapira« v naš steg, katerega oče je, temveč svoje talente, izkušnje in modrost radodarno deli s svojimi skavtskimi sestrami in brati po Sloveniji, predvsem kot duhovni asistent tabornih šol in mnogih drugih projektov.
Pa tudi Slovenija ni njegova meja... svojo skatstko pot je pravzaprav začel v Italiji, dve leti nazaj pa je eno leto preživel v Španiji in tudi tam hitro zašel med orutkana bitja in za nekaj časa postal njihov DA.
Rakci smo mu zares hvaležni za vso njegovo energijo, trud, požrtovalnost, podporo, zgled, naklonjenost in čas, ki nam ga podarja ter se, ponosni, da naš steg letos praznuje že 10 let delovanja, veselimo še mnogih skupnih dogodivščin!
Ps: ko pa bomo čez 10 let skupaj praznovali 20-letko, pa pričakujemo, da končno tudi on prizna, da imamo najlepšo rutko (če ne prej) ... :)
